Nekdanja prva dama Francije, Carla Bruni-Sarkozy, je na družbenih omrežjih sporočila, da je po petih letih končala zdravljenje raka dojke, ki so ji ga diagnosticirali leta 2019. Pozvala je k rednemu opravljanju presejalnih testov.

Nekdanjemu francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju grozi sojenje zaradi domnevnega vplivanja na priče v povezavi z obtožbami o libijskem financiranju njegove predsedniške kampanje leta 2007. Francosko tožilstvo je zahtevalo sojenje Sarkozyju in desetim drugim osebam, vključno z njegovo ženo Carlo Bruni-Sarkozy.

Skupina odvetnikov je pri generalni tožilki v Parizu vložila zahtevo za uvedbo deontološke preiskave proti Nicolasu Sarkozyju, saj menijo, da zaradi obsodb ne bi smel več opravljati odvetniškega poklica. Nekdanji bâtonnier Pariza meni, da je zahteva kolektiva morda bolj politične kot deontološke narave.

Francosko finančno tožilstvo (PNF) je zahtevalo, da se Nicolasa Sarkozyja, njegovo ženo Carlo Bruni-Sarkozy in še devet drugih obtoži zaradi domnevnega vplivanja na pričo Ziada Takieddina v zvezi s financiranjem Sarkozyjeve kampanje leta 2007 s strani Libije. Tožilstvo sumi, da so obtoženi poskušali vplivati na pravosodje in podkupiti Takieddina, da bi umaknil svojo izjavo.

Dan po izpustitvi iz zapora La Sante, kjer je preživel 20 dni, se je nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy vrnil v Pariz. Najprej je tekel okoli svojega doma, nato pa je v družbi svoje družine in soproge Carle Bruni večerjal v restavraciji Le Flandrin. Ob odhodu iz restavracije sta bila Sarkozy in Bruni deležna aplavza in vzklikov.

Nicolas Sarkozy je bil dan po izpustitvi iz zapora La Santé opažen v kavarni v 16. okrožju Pariza. Po navedbah virov naj bi bil videti shujšan in sproščen, kjer se je srečal s svojo ženo, Carlo Bruni.

Pritožbeno sodišče v Parizu je odobrilo pogojni izpust nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil v zaporu La Sante od 21. oktobra. Sodišče je sprejelo zahtevo za njegovo izpustitev ob sodnem nadzoru, približno tri tedne po začetku prestajanja petletne zaporne kazni zaradi vpletenosti v kriminalno združbo.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh zapora, kamor je bil poslan zaradi obsodbe v libijskem procesu, izpuščen na pogojno prostost. Pritožbeno sodišče v Parizu je ugodilo njegovi zahtevi, vendar ne bo smel zapustiti Francije. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot "nočno moro".

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz pariškega zapora La Santé po 20 dneh, potem ko je prizivno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo sojenje pričakal na prostosti, vendar z omejitvami, vključno s prepovedjo zapustitve Francije in stikov z določenimi osebami.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, kjer je prestajal petletno kazen zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pritožbeno sodišče v Parizu je odločilo, da bo lahko sojenje v zvezi z libijsko afero čakal na prostosti, vendar pod določenimi pogoji, vključno s prepovedjo zapuščanja države in srečevanja z ministrom za pravosodje. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »izčrpavajoče« in »nočno moro«.

Pariško pritožbeno sodišče je obravnavalo zahtevo nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja za izpustitev iz zapora do obravnave njegove pritožbe. Odločitev naj bi bila sprejeta ob 15:30 po moskovskem času.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora v zvezi s financiranjem njegove kampanje leta 2007 iz Libije, se pojavljajo vprašanja in polemike glede postopka in dokazov. Med drugim se pojavljajo trditve o verodostojnosti dokumenta, ki ga je objavil "Médiapart", in o tem, ali ga je sodišče označilo za ponarejenega. Prav tako se analizira pomen obsodbe za "združbo hudodelcev" in načelo, da nihče, tudi bivši predsedniki, niso nad zakonom. Različni viri poudarjajo, da obsodba sproža številne verbalne napade in nerazumevanja, zlasti glede začasne izvršitve kazni.

Italijanska igralka Claudia Cardinale, znana po svoji bogati karieri, je umrla v starosti 87 let. Cardinale, rojena v Tuniziji, je bila v svoji mladosti okronana za najlepšo Italijanko v Tuniziji. Medtem pa italijanski mediji hvalijo Carlo Bruni, ki je po njihovem mnenju pozitivna figura ob boku močnega partnerja, pri čemer poudarjajo, da njena prisotnost ni zgolj posledica interesa ali denarja.

Obsodba Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi združbe za kriminalno dejavnost je sprožila burne odzive v političnem svetu in med Francozi. Medtem ko so nekateri politiki obsodbo ostro kritizirali, so bili Francozi razdeljeni glede te odločitve. Po izreku sodbe je Sarkozyjeva žena prekinila intervju z novinarjem. Obsojen je bil zaradi nezakonitega financiranja kampanje iz Libije.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in nezakonitega financiranja njegove uspešne predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Sodba pariškega sodišča je zgodovinska, saj je Sarkozyja spoznalo za krivega združbe za izvrševanje kaznivih dejanj, vendar ga je oprostilo obtožb korupcije. Kljub obsodbi Sarkozy zanika obtožbe in napoveduje pritožbo. Njegova žena Carla Bruni mu stoji ob strani. Podpora desnice je po obsodbi deljena, nekateri pa pozivajo k pritožbi.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega zarote v zvezi z milijoni evrov nezakonitih sredstev, ki jih je prejel od pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija za financiranje svoje kampanje leta 2007. Pariško kazensko sodišče ga je oprostilo vseh drugih obtožb. Sarkozy je izjavil, da je nedolžen, in napovedal pritožbo. Njegova žena Carla Bruni-Sarkozy je po razglasitvi sodbe burno reagirala.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.